Intervju z gospodom Lipičem na temo ohranjanja okolja.

Zveza ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) je najstarejša nevladna organizacija, ki si že trideset let s trudom prizadeva za ohranjanje slovenskega prostora. Ustanovitelj in okoljevarstvenik, gospod Karel Lipič, nas je obiskal in pristal na intervju z nami. Pogovarjali smo se o tem, kako skrb za okolje in odgovoren odnos do narave izboljšujeta kakovost bivanja vsakega izmed nas. Gospod Lipič nam je ponudil zanimive nasvete na temo čistejšega okolja in zdravega življenja, ki jih lahko uporabi vsak izmed nas.  

1. Na kakšen način vaša organizacija (Zveza Ekoloških Gibanj Slovenije) skrbi za okoljsko varnost v Sloveniji?

Lipič: Zveza ekoloških gibanj Slovenije je zveza društev, v katero se prostovoljno povezujejo okoljska društva, občinska in območna okoljska združenja z željo po uresničevanju skupnih ciljev pri razvijanju in varovanju okolja. Zveza nudi reševanje okoljskih problemov in nepravilnosti preko prostovoljnega brezplačnega ekološkega telefona in eko patrulje. Pri reševanju sporov ponuja aktivnosti eko meditacije. Nasploh pa deluje v vlogi izobraževalnega organa, ki slovenskim izobraževalnim institucijam nudi programe o ekološki etiki in ohranjanju okolja.

2. Katera so vaša ključna prizadevanja v Zvezi ekoloških gibanj Slovenije?

Lipič: Naša ključna prizadevanja so strokovno delo pri reševanju okoljskih problemov v Sloveniji, izobraževanje ljudi in otrok, sodelovanje s ministrstvi pri sprejemanju okoljskih ukrepov, vzpostavitev mreže nevladnih okoljskih organizacij in njeno širitev in pomoč društvom in zavodom, ki delujejo na področju ohranjanja okolja.

3. Povejte nam o treh projektih ki ste jih dokončali in na katere ste najbolj ponosni.

Lipič: Zelo smo ponosni na pripravo na naše dolgoročno sodelovanje s slovenskimi vrtci in šolami in okoljsko ozaveščanje mladih generacij. Če bi moral zbirati, bi rekel, da sem najbolj ponosen na organizacijo projektov Eko šola, Zdrava šola in Zelena Slovenija.

4. Kako pomembno se vam zdi proces ekološkega ozaveščanja? V katerih projektih in s katerimi organizacijami sodelujete glede tega?

Lipič: Izjemno je pomemben. Na mladih svet stoji! V naši zvezi smo že ob osamosvojitvi države sodelovali z osnovnimi šolami in vrtci ter jih ozaveščali o ekologiji. Okoljsko ozaveščanje mladih generacij predstavlja našo glavno prioriteto. Naša zveza je bila pobudnik za organizacijo treh pomembnih projektov na Slovenskem: Eko šola, Zdrava šola, Unesco. Naša praksa je bila takšna, da smo obiskovali šole in preko delavnic in predavanj ozaveščali o okolju. Pripravili smo tudi slikovno gradivo in literature in jih poslali preko 70 slovenskim šolam in vrtcem. V sklopu našega delovanja smo organizirali veliko dejavnosti, med drugim izobraževanja za odrasle (področje ravnanja s komunalnimi odpadki, onesnaženost zraka in sevanja), izobraževanja otrok in mladostnikov v vrtcih in službah, čistilne akcije (projekt Čista Slovenija).

5. Kako lahko naši bralci izboljšajo kvaliteto bivanja in na kaj naj morajo biti najbolj pozorni? 

Lipič: Vsak posameznik je odgovoren za kakovost svojega bivanja, ki se prične z urejenostjo bivalnega prostora. In ravno skrb za odpadke je pomembna komponenta le-tega. Odgovornost se prične z odnosom do odpadkov, ustreznim sortiranjem odpadkov v gospodinjstvu in njihovim ločevanjem. Druga najpomembnejša komponenta, ki bi jo izpostavil, je kvaliteta zraka. Ta vpliv je prisoten predvsem pri ogrevanju gospodinjstev in uporabo malih kurilnih naprav za ogrevanje; v primeru uporabe lesa, morajo biti ljudje informirani o tem, kaj smejo kuriti, da ne onesnažujejo zraka. Tretja stvar je kvaliteta vode.  Zelo pomembna je kakovostna in čista voda, ki je pitna. Pomembno je, da se obnašamo preudarno in je ne zapravljamo tam, kjer ni potrebno.

Nato pa se morajo ljudje zavedati nevarnosti sevanja. Uporaba elektronskih naprav, električno omrežje in anten.  Ljudje morajo ozavestiti, koliko dejansko uporabljajo naprave, kako blizu so njihovem telesu in kje v prostoru so nameščene. Še bolj pozorni pa naj bodo na nameščanje baznih in antenske postaj in daljnovodov, ki so premnogo krat nameščene  preblizu bivalnega območja, ki škoduje zdravju in kakovosti bivanja.

“V prvi meri mora vsak izmed nas “pomesti pred svojim pragom”, razviti zavedanje o okolju in se truditi odgovorno ravnati na vsakem koraku.” 

“Zdrava hrana je vir zdravja.” 

Lipič: Ljudje se morajo zavedati pomena kvalitetne in zdrave hrane. Zdrava hrana je vir zdravja. Ekološko pridelana hrana raste na zdravih tleh, kar pomeni, da tla (prst) niso izčrpana zaradi intenzivne pridelave in niso onesnažena z umetnimi gnojili in pesticidi. S pridelavo in predelavo hrane na ekološki način, v hrani ohranimo vitamine, minerale in druge koristne sestavine, ki dajejo našemu organizmu zdravje, odpornost in moč.

6. Kaj je po vašem mnenju največja grožnja biotski raznovrstnosti danes?

Lipič: Največja nevarnost biotski raznovrstnosti v današnjem svetu so pozidave kmetijskih površin, uporaba kmetijskih kemikalij in pomanjkljivo delo inšpekcijskih služb, ker jih je premalo.

V Sloveniji je pomembno, da se lotevamo sistemskega pogozdovanja degradiranih območij in saniranja mokrišč. Ustvarjanje parkov in ekoloških kmetij so odlična rešitev.

7. Obnovljivi viri v Sloveniji? Kje vidite priložnost v Sloveniji?

Lipič: Priložnost vidim v vseh obnovljivih virih, ki jih ponuja območje Slovenije. Predvsem v

  • vetrni energiji in postavitvi veztnih elektrarn Primorskem in Notranjskem ter na grebenih gorskih planot, kjer je hitrost vetra pogosto nad 4,5 m/s, kar je osnovni pogoj za gradnjo vetrnih elektrarn.
  • vodni energiji in gradnjo hidroelektrarn, ki z visokim izkoristkom pretvarjajo potencialno energijo vode v električno energijo. V Sloveniji proizvedemo eno tretjino električne energije iz naslova hidroelektrarn. Menim, da je tehnologija hidroelektarn dobro razvita v Sloveniji in nudi priložnost gradnje malih hidroelektrarn on manjših vodotoki, ki imajo nazivno moč do 10 MW. V Sloveniji je malih hidroelektrarn veliko, vendar potenciali še zdaleč niso izkoriščeni.
  • geotermalni energiji, katerih termalnih vrelcev imamo veliko v Sloveniji. Gre za toploto, ki nastaja in je shranjena v notranjosti Zemlje. Izkoriščamo jo lahko neposredno z zajemom toplih vodnih ali parnih vrelcev.
  • sončni energiji z namestitvijo sprejemnikov sončne energije in izkoristkom sončnih dni v Sloveniji. Približno 75 odstotkov energije obsevanja je na voljo med aprilom in oktobrom, v zimski polovici leta pa je na voljo le 25 odstotkov energije obsevanja.
  • bioplinu, ki nastaja z vrenjem ali gnitjem organskih snovi v enostavnejše sestavine brez prisotnosti zraka. Za to potrebujemo sodobne naprave, ki služijo za soproizvodnjo toplote in elektrike.
  • biomasi, v katero prištevamo les kot najbolj razširjen vir za pridobivanje energije, slamo, hitro rastoče rastline in organske odpadke. Slovenija ima velike še ne izkoriščene možnosti izrabe biomase v energetske namene.

8. Katera je najpomembnejša ekološka tema, s katero bi se morali prioritetno ukvarjati in ki vas najbolj skrbi. V slovenskem in svetovnem merilu?

Lipič: Področje ravnanja z odpadki. Dejstvo je, da smo zasičeni s smetmi. Delno rešitev predstavljajo procesi recikliranja in ločevanja odpadkov. Primarno moramo razmejiti problem kopičenja, ki je problem preteklosti in zastaviti rešitve za naprej. Če kupe pospravimo in se začnemo intenzivno posvečati preprečevanju in spremembe mentalitete družbe, bo količin precej manj. Kratkoročno pa vidim priložnost v grajenju treh novih sežigalnicah v Sloveniji, v Ljubljani, Mariboru in Kočevju.

9. Kaj pravite o 5G tehnologiji? Kako se zaščitimo pred škodljivim vplivom sevanja?

Lipič: Menim, da je 5G tehnologija nevarna, še posebno, zaradi nameščanja mobilnih baznih postaj preblizu bivališč in njihovemu sevanju. Številne študije kažejo, da ljudje, ki živijo v območju nekaj 100 m od mobilne bazne postaje pogosteje zbolevajo za rakavimi in drugimi obolenji. Mobilnim baznim postajam in mobilnim telefonom se pripisuje tudi številne druge simptome, kot so glavoboli, nespečnost, motnje koncentracije, vznemirjenost, živčnost, dihalne težave in mnoge druge.

Zato si v zvezi prizadevamo za naslednje:

  1. Sprejetje novega ukrepa Vlade RS novelo uredbe  o elektromagnetnem  sevanju  s katero bi določila strožje mejne vrednosti od trenutno. Mejna  vrednost elektromagnetnega sevanja se mora znižati na vrednost primerljivo z zakonodajami razvitih držav.  V zvezi si prizadevamo za uveljavitev nove uredbe ki zniža dovoljeno  mejno vrednost elektromagnetnega sevanja iz maksimalno dovoljenih 10 µT (mikro Tesla)  na maksimalno  0,4  µT (mikro Tesla).
  1. Prepoved postavljanja mobilnih postaj v bližino vrtcev, šol in bivalnih območij. Glede na izredno visoke sevalne obremenitve bi bilo potrebno razmisliti o takojšnji odstranitvi in prestavitvi nekaterih mobilnih baznih postaj in usmerjenosti mobilnih anten, tako da ne bodo več direktno ogrožale ljudi v času bivanja in spanja.
  2. Starše bo v šolah in preko medijev potrebno poučiti, da je lahko prezgodnja in prepogosta raba mobilnega telefona škodljiva za zdravje otrok.

Skratka, sledite navodilom za zdravo življenje, zdravo jejte, veliko se gibajte v naravi, čim več se smejte, ohranjate pristen medosebni stik in seveda, omejite uporabo mobilnih in elektronskih naprav. 

10. Kako ste prišli v stik z Optiprintom in katere so sinergije, ki jih prepoznate med vašo organizacijo (ZEG) in Optiprintom?

Lipič: Z Optiprintom sem se srečal, ko smo potrebovali tiskalnik v naši zvezi. Slišal sem se z vašim tedanjim sodelavcem in takoj opazil kompatibilnost, saj sem izvedel, da je vaša rešitev ekološka in pomaga ohranjati okolje. Všeč mi je vaš razvoj. Lepo, da je Optiprintova kartuša slovenski proizvod, še bolj pa se mi dopade, da reciklirate in ste prihranili že na milijone kartuš, ki bi postale odpadek.

Preverite več o Zvezi ekoloških gibanj Slovenije in obiščite njihovo spletno stran tukaj: https://zeg.si/

Gospod Lipič, hvaležni smo, da ste si vzeli vaš čas in z nami delili informacije.

V Optiprintu sledimo načelu trajnostnega razvoja poslovanja, o čemer dokazuje okoljski certifikat ISO 14001. Naš cilj je, da v podjetju proizvedemo in zavržemo čim manj odpadkov ter s tem pripomoremo k ohranitvi okolja.